oris
Iz moje perspektive, tako kot sam doživljam osnovne opredelitve in izhodišča vašega pogleda na sodoben svet, bi si dovolil reči, da so danes teoretski in kritiški pristopi morda aktualnejši kot kdajkoli prej. Imeli ste priložnost biti v Londonu na razstavi Modernizem – oblikovanje novega sveta. Zdi se mi, da bi nam vaš komentar omenjene razstave lahko dobro predstavil kontekst, v katerem smo danes. Odtod lahko potem potegnemo neke sonde v preteklost.

meštrović
Razstava je predvsem za širšo javnost neobičajno bogata in zgoščena predstavitev. Predstavljeno je izjemno dobro izbrano gradivo, zbrano iz petnajstih držav. Tematska obdelanost in interpretacija sta v vsakem smislu avtorski, vendar na ravni naloge. To, kar je pritegnilo mojo pozornost, še posebej, če gledate spremljevalna besedila, je nova sodba o kulturnih in civilizacijskih prizadevanjih ter dosežkih v obdobju med letoma 1914 in 1939. In ta sodba ni povsem interesno neopredeljena. V prvi vrsti upošteva velik potencialni utopični pomen dogajanja v projektiranju in modernem oblikovanju. In to utopijo celo idejno razvršča, pri čemer diferencira tudi nekatere politične usmerjenosti. Jasno se vidi, da je bil tudi fašizem utopija, nič manj kot novi svet Bauhausovih nadaljevalcev v Ameriki. Kljub temu pa to ni zgodovinsko-kritiška analiza, temveč predvsem velika atrakcija, organizirana v ustanovi, ki je pojem konservativnega svetovnega nazora. Po mojem mnenju je londonski Victoria & Albert Museum tovrstna ustanova ne le v muzeološkem smislu, temveč tudi po ogromnih zbirkah umetniškega blaga iz vseh zgodovinskih obdobij in delov sveta, ki je obravnavano na povsem staromoden način.
(...)

oris
From what we know about the basic positions and stances of your view of the contemporary world, they could be theoretically and critically more relevant today than ever before. You saw the exhibition “Modernism: Designing a New World 1914-1939” in London in 2006. We believe that your comment on the exhibition could sketch the context in which we find ourselves. Then we could probe the past.

meštrović
The exhibition is primarily a very good and succinct presentation for the wider public; it shows excellently chosen material from around 15 countries. The development of the themes and interpretations is authorial in every sense, but it is on that level. What caught my eye, especially if you read the explanatory texts, is the new valuation of cultural and civilizing efforts and achievements in the period 1914-1939. And it is not completely disinterested. It primarily acknowledges the great potential utopian value of the phenomenon in design and modern construction. It even classifies utopia, differentiating between certain political orientations. It is clear that fascism was a utopia no less than the new world of the followers of Bauhaus in America. Still, it is not a historical/critical analysis, but a big attraction more than anything, prepared in an establishment that embodies the conservative world view. As I see it, the Victoria & Albert Museum in London is such an establishment both as a museum and as a huge collection of artistic treasures from all historical periods all over the world, treated in a very oldfashioned way.
(...)