Moja hiša je poleti senca, postavljena med štiri zidove. Senca, ki je kot tema, prosojna od vse svetlobe, ki se tam bori.
Moja hiša je poleti tišina, kraj, kjer je svoj prostor našla spokojnost, blaženost miru, v katero se človek vrača.
Moja hiša je poleti splav, na katerega pridejo moji brodolomni prijatelji poiskat besede tolažbe, rešit izgubljeni čas. Poezija ničevosti, morda najlepša stvar v življenju, se rojeva tam.
(...)