|
S
stališča konservatorske stroke čiščenje ni omejeno le na praktično
vzdrževanje; gre za epistemološko prizadevanje. Ta dejavnost zavzema
osrednje mesto v konservatorski literaturi, v kateri je pogosto
sopomenka za odkritje. Najbolj znani italijanski konservatorski
teoretik 20. stoletja Cesare Brandi pojmuje čiščenje prahu kot
priložnost za razkrivanje in poglabljnje tistih vrst znanja, ki
določajo konservatorstvo. Čiščenje slik in poslopij je zanj priložnost,
da proniknemo v avtentičnost umetniškega dela, v izrazne namere
prvotnih ustvarjalcev ter v naravo estetske celote.
(...)
|
|
When
considered from the point of view of conservation, cleaning is
not just a matter of practical maintenance, but an epistemological
pursuit. The practice of cleaning occupies a central place in
conservation literature, where it often stands as a synonym of
discovery. Cesare Brandi, Italy’s most prominent twentieth-century
conservation theorist, conceived of occasions to clear aside dirt
as opportunities to lay bare and expand the types of knowledge
that define conservation. To him, the cleaning of paintings and
buildings offered chances to ask questions about the authenticity
of works of art, the expressive intentions of the original creators,
and about the nature of aesthetic integrity.
(...)
|
|